PSIHOLOŠKA (Ѱ) FLEKSIBILNOST
delovanje v smeri lastnih vrednot
ACT model psihološke fleksibilnosti povezuje štiri ključna področja delovanja ACT Centra: vrednote, odpornost (ang. resilience), dobro počutje (ang. well-being) in učinkovitost (ang. performance). Delujemo na vzrokih, osredotočamo se na rešitve, uspešnost je mogoče pričakovati že na kratki rok, predvsem pa na dolgi rok.
OSVOBODITE SE iz ujetosti
v težke misli, občutke, čustva & spomine z razvojem
PSIHOLOŠKE FLEKSIBILNOSTI.
Ѱ FLEKSIBILNOST na KRATKO: omogoča nam biti tukaj in zdaj, da se odpremo in naredimo tiso, kar je pomembno v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja. Gre za sposobnost spreminjanja (spremenljivost, nestalnost) obstoječega vêdênja, navad, rutine, običajev, vzorcev v željeno smer (vrednote).
V splošnem je fleksibilnost sposobnost spreminjanja lastnega vedenje in vedenja drugih v smeri vrednot. Gre za sposobnost, da smo pripravljeni na spremembe (razvoj) in da začnemo in vzdržujemo učinkovite aktivnosti, ki jih vodijo vrednote, hkrati pa se v celoti vključimo v življenje v prijetnih in predvsem težkih situacijah. Fleksibilnost nam omogoča, da zavestno, z odprtostjo in osredotočenostjo razvijamo spretnosti in veščin pri sebi in pri drugih. Razvoj fleksibilnosti zahteva samozavedanje, osebnostni vpogled in samoregulacijo. Gre za psihološko sposobnost, da smo hkrati »tukaj in zdaj«, se »odpremo« in »naredimo tisto, kar je pomembno«. Tako lahko delujemo »premišljeno« in učinkovito na osnovi naših temeljnih vrednot. Termin izhaja iz t.i. modela »hexaflex« na katerem temeljijo vedenjski procesi v okviru ACT-a. Gre za skupek miselnih in vedenjskih veščin (biti tukaj in zdaj, biti odprt do zunanjega sveta in delati tisto, kar je pomembno in kar lahko spremenimo v smeri smiselnega, polnega in srečnega življenja), ki vodijo v spremembo obstoječe vedenja in podpirajo vsestransko dobro počutje, psihološko prožnost in učinkovitost na individualni in organizacijski ravni. Bolj kot smo psihološko fleksibilni, bolj smo prožni in lažje razvijamo še druge spretnosti in veščine, ki jih potrebujemo za boljše počutje, učinkovitost, zdrave odnose in izpolnitev lastnega poslanstva. To nas privede do več osebne sreče, vitalnosti, manj stresa in psiho-fizičnega zdravja. Psihološka fleksibilnost vključuje sposobnost vzpostavitve stika s sedanjim trenutkom, hkrati pa spreminjati vedenje tako, da je v skladu z osebnimi vrednotami. Procesi psihološke fleksibilnosti vključujejo: 1.ostati odprt in biti pripravljen doživeti vse vrste misli, občutkov in čustev, 2.distanciranje od »lepljivih« misli, 3.povezovanje z občutkom jaz kot »doživljatelj«, 4.prisotnost v sedanjem trenutku (čuječnost), 5.opredelitev osebnih vrednot, talentov, prednosti in ranljivosti ter 6.opredelitev in izpolnjevanje zastavljenih ciljev (zavzetost); Psihološko fleksibilni ljudje so sposobni zavestno s svojo odprtostjo in osredotočenostjo spreminjati lastno vêdênje, miselne vzorce in celo prepričanja ter hkrati biti dejavni/učinkoviti v skladu s svojimi vrednotami. Posledično so bolj samozavestni, imajo zdrave odnose in razmerja, so izpostavljeni manjšim psihosocialnim tveganjem in tveganjem za duševne motnje (anksioznost, depresija, odvisnosti ipd.). Posamezniki z visoko ravnjo psihološke fleksibilnosti so tudi bolj zmogljivi, angažirani, vitalni ter učinkoviti in hkrati občutijo manj stresa, se bolje počutijo in imajo občutek izpolnjenosti. S treningom psihološke fleksibilnosti se izboljša čustvena inteligenca in kognitivna sposobnost preudarne presoje pogojev in okoliščin za dobre odločitve in aktivnosti v smer polnega, smiselnega in srečnega življenja.
Primerjava FIZIČNE in Ѱ fleksibilnosti
Športniki se dobro zavedajo, da povečana telesna prožnost zmanjšuje tveganja za fizične poškodbe. Veliko se jih ukvarja z jogo, da bi povečali stopnjo prožnosti svojega telesa. Podobno se z višjo ravnjo Ѱ prožnosti zmanjša tveganje za psihične/duševne »poškodbe«. Da bi bili bolj psihološko prožni, se je potrebno ukvarjati z »jogo psihe«.
Vsaka športna disciplina zahteva specifične psihomotorične spretnosti in veščine: motorika, pozornost, zaznavanja, fizično pripravljenost, kondicija, ipd.. Če se ne prilagodimo zahtevam posamezne športne discipline, se poveča tveganje za fizične poškodbe. Podobno je pri psihološki fleksibilnosti. Če svojega vêdênja nismo sposobni spreminjati oz. prilagajati določeni situaciji, povečamo tveganje za psihične »poškodbe«.
VREDNOTE
»Najdite svoj ZAKAJ!«
Vrednote so podlaga za določitev smiselnih ciljev na osebnem ali poslovnem področju.
ZAKAJ: vrednote imajo v težkih situacijah vlogo smerokaza, krmila in sidra. Ko živimo v skladu s svojimi resničnimi vrednotami, čutimo, da izpolnjujemo svoj najgloblji namen v življenju.
CILJ: razjasnitev svojih/organizacijskih vrednot
KAKO: z razjasnitvijo vrednot najdemo svoj ZAKAJ, svoj SMISEL oz. tisto kar nam je POMEMBNO v življenju, za kar se je vredno zavzemati, prizadevati, truditi in posvetiti svoj čas. Z razjasnitvijo vrednot lahko hitro usmerimo svojo pozornost v aktivnosti, ki nam dajejo smisel. Tako se ne ujamemo in zlijemo s težkimi mislimi, občutki, čustvi, spomini, zaznavami, itd. Koristno delovanje v pravo smer ima za posledico rezultate, ki si jih želimo ali jih potrebujemo kot oseba kakršna hočemo biti.
Vrednote je najbolje primerjati z življenjskimi/organizacijskimi navodili in ne s cilji. Vrednote predstavljajo stalno usmeritev in jih ni mogoče nikoli uresničiti (tako kot cilje). Na primer, lahko dosežemo cilj »kupiti nov klavir«, nikoli pa ne dosežemo vrednote »ustvarjalnosti«. Slednje vključuje stalen proces angažiranja.
Vrednote nas spominjajo na osebo, kakršna želimo biti. Lahko jih razumemo kot motive ali motivacijske cilje na zelo visoki ravni splošnosti. Vpogled v naše vrednote nam lahko pomaga pri odločanju in (ponovnem) pridobivanju občutka smisla in namena življenja. Vrednote so tudi plodno izhodišče za postavljanje CILJEV. Če naši cilji odražajo naše vrednote, je večja verjetnost, da bodo povečali zavzetost/predanost in izboljšali naše dobro počutje, ko jih dosežemo.
Vrednote dajejo aktivnostim smisel in so vir zavzetosti in motiviranosti za opravljanje aktivnosti. Bolj kot vemo zakaj nekaj počnemo, bolj smo motivirana in se zavzemamo za učinkovito opravljanje aktivnosti. V ACT Centru vam bomo s pomočjo orodij in vodenim procesom pomagali razjasniti vaše vrednote, da boste lahko našli vaš ZAKAJ.
ODPORNOST
ang. resilience
»Razvite odpornost na stresne dogodke!«
ODPORNOST na KRATKO: elastičnost, gibčnost, lahkotnost, prilagodljivost razmeram, sposobnost povrnitve v prvotno »dobro« stanje/počutje;
Odpornost (ang. resilience):
-
ZAKAJ: prebrodite težke čase s krepitvijo odpornosti in ostanite brez psiho-fizičnih poškodb
-
CILJ: obvladovanje težkih situacij in stresa
-
KAKO: »odskočiti nazaj« v dobro stanje
Odpornost izhaja iz latinske besede »resilire«, kar pomeni »odskok« ali »odskočiti nazaj« po stresnih, težkih dogodkih/situacijah. Gre za zmožnost, da nas večje obremenitve (psihične ali fizične) ne poškodujejo in da smo sposobni hitre vzpostavitve prvotnega dobrega stanja, ki je bilo pred stresno situacijo. Evolucijsko gledano, gre za najpomembnejšo veščino, ki je človeku omogočila preživetje.
Koncept je v zadnjih letih močno pridobil na priljubljenosti. V splošnem je odpornost sposobnost (kapaciteta) sistema, naj bo to posameznik, organizacija, gospodarstvo, mesto ali gozd, da se sooči s obremenjujočimi spremembami, vendar se kljub temu še vedno naprej razvija. V širšem pomenu gre za to, kako lahko ljudje ali narava razumemo šoke in motnje, kot so na primer finančna kriza, zdravstvene pandemije ali podnebne spremembe, da spodbudimo prenovo in inovativno razmišljanje.
Višja je raven PSIHOLOŠKE FLEKSIBILNOSTI,
večja je naša PSIHIČNA ODPORNOST.
Angleški termin »resilience« v slovenščini še nima enotnega poimenovanja, zato se v slovenščino prevaja z različnimi termini, odvisno od disciplinarnega-strokovnega področja. V strokovni literaturi najdemo tudi druge prevode kot so »odpornost«, »vzdržljivost«, »prilagojenost«, pa tudi »trdoživost«, najdejo ša se tudi drugi prevodi.
Današnji svet se zelo hitro spreminja, veliko je eksogeni gospodarskih (npr. zelo hiter razvoj tehnologije, finančne krize, pomanjkanje surovin, virov energije, energetska negotovost, ipd.), okoljskih (klimatske spremembe, onesnaženja, oslabele ekosistemske storitve, zmanjšana biodiverziteta, ipd.) in družbenih (prekomerna razslojenost, neenakopravnost, zdravstvene epidemije COVID-19, politične nestabilnosti, vojne, ipd.) dejavnikov, ki močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje in poslovanja organizacij. Da bi lahko sledili tem spremembam, se je potrebno prilagajati na okoliščine s tem, da spreminjamo svoje navade, rituale, miselne vzorce, celo svoje vedenje in tudi prepričanja. Bolj kot smo prožni/fleksibilni, lažje prepoznavamo in sprejemamo izzive, obvladujemo tveganja, postavljamo prave cilje in se učinkovito izogibamo pastem.
DOBRO POČUTJE
ang. well-being
»Krepite dobro psihofizično zdravje & vitalnost!«
ZAKAJ: dobro psihofizično zdravje, vitalnost in kondicija so pogoj za samo-učinkovitost v smeri lastnih vrednot
CILJ: psihofizično zdravje, osvoboditev iz ujetosti v težke misli, čustva, občutke, spomine
Z dvigom ravni zaznavanja in nevtralnega opazovanja lažje prepoznamo svoje lastne prednosti in slabosti, kar nam koristi pri odločitvah, na kaj na se osredotočimo. Ker je velika večina bolezni (psihosomatske in somatoformne) zelo povezana s psihičnim/duševnim stanjem, se s krepitvijo psihološke fleksibilnosti izboljša tudi vitalnost, fizično in duševno zdravje, imunski sistem in splošna raven razpoloženja.
Spretnosti in veščine ki prispevajo dobremu počutju: ključne so spretnosti in veščine vertikalnega razvoja oz. veščine psihološke fleksibilnosti kot so odpornost, osvoboditev iz ujetosti v težke in »lepljive« misli, čustva, občutke in spomine, usmerjena pozornost oz. osredotočenost/fokusiranost, čustvena inteligenca, čuječnost (meditacija), zavedanje & samo-zavedanje, stik s samim seboj, avtonomnost, vztrajnost, radovednost, raziskovalnost, zavzetost, odgovornost, potrpežljivost, odprto-miselnost, sprejemanje in povezovalnost (namesto izključevanja), pristnost, avtentičnost, ravnovesje, ipd. Z razvojem in uporabo teh spretnosti in veščin občutimo več sreče, zadovoljstva ter psihofizičnega zdravja.
Z zavedanjem samega sebe lažje uporabljamo nove veščine in se hkrati »osvobodimo« navezanosti na ustaljene navade, rutine. Samo vertikalne veščine ne zagotavljajo spretnosti/veščin, povezanih z novim vedenjem, zato je običajno, da se vertikalni treningi kompetenc prepletajo s horizontalnimi. Spreminjanje vedenja zahteva vertikalno rast in hkrati horizontalne spretnosti/veščine.
Odprtost & sprejemanje: česar ne moremo spremeniti ali nanj nimamo vpliva je potrebno sprejeti in dopustiti, brez obsojanja. Za to potrebujemo sposobnosti odrekanja, potrpežljivosti, doraslost za dopuščanje drugačnostim, kljub temu, da nam morda niso všeč, ter sposobnost odpuščanja sebi in drugim. Bolj kot obsojamo nastalo situacijo (svojo trenutno »lokacijo«), druge ljudi ali celo sebe, težje se bomo premaknili naprej.
V primeru, ko nismo pripravljeni sprejeti svoje trenutno pozicije, običajno začnemo »bežati« ali pa se »boriti«, kar nam po nepotrebnem vzame veliko energije in časa, ki bi ga lahko namenili za premike v želeno smer. Potrebno je razumeti, da so pozitivne lastnosti/dogodki neposredno povezani z negativnimi, saj so njihov sestavni del.
UČINKOVITOST
ang. performance
»Počnite prave stvari!«
ZAKAJ: da bi zastavlje aktivnosti opravljanja v skladu z načimi pričakovanji
CILJ: prenehati delati tisto, kar ne deluje
KAKO: horizontalni razvoj spretnosti in veščin, da bi opravljali aktivnosti z najboljšim razmerjem med koristmi in stroški.
Da bi lahko dosegli tisto kar želimo, moramo biti motivirani, zavzeti, razvijati potrebne spretnosti in veščine in narediti prostor za nove izkušnje in priložnosti. Ko prenehamo delati tisto kar ne deluje, si tako pridobimo potreben čas in energijo, za spremembe v smeri željenih ciljev.
V ACT Centru se osredotočamo na slednje strategije spodbujanje učinkovitosti:
-
Postavljanje ciljev (v skladu z vrednotami) za uresničitev POTENCIALOV: prepoznavanje in uporaba prednosti, da bi izkoristili priložnosti
-
Izogibanje PASTEM: prepoznavanje in minimiziranje slabosti in izogibanje zaznanim grožnjam
-
Prepoznavanje in sprejemanje IZZIVOV: premagovanje slabosti tako, da izkoristimo priložnosti
-
Obvladovanje TVEGANJ: uporaba prednosti, da bi se izognili grožnjam
Spretnosti in veščine, ki spodbujajo učinkovitost:
Pri spodbujanju samo-učinkovitosti in učinkovitosti delovanja organizacij so ključne operativne oz. horizontalne spretnosti in veščine ali t.i. »mehke veščine« (ang. soft skills). V ACT Centru se osredotočamo na organiziranost & načrtovanje (določanje prioritet, upravljanje časa), logično & ustvarjalno razmišljanje, verbalna komunikacija & jasno izražanje in dajanje povratnih informacij, obvladovanje konfliktov, poslušanje informacij iz okolja, timsko delo, mediacija, kooperativnost, zanesljivost, iznajdljivost, usmerjenost k rezultatom, inovativnost – domiselnost, upravljanje s tveganji, ipd.
ravnovesje med
DOBRIM POČUTJEM in UČINKOVITOSTJO
»work-life balance«
ZAKAJ: s prizadevanji za operativno učinkovitost se pogosto pozabi na dobro počutje in psihofizično zdravje; dobro počutje hkrati spodbuja učinkovitost
CILJ: učinkovitost in hkrati dobro počutje
KAKO: vertikalni in horizontalni razvoj
Učinkovitost na račun dobrega počutja privede do neravnovesja in tveganj za slabo razpoloženje in kasnejšo neučinkovitost, na dolgi rok pa celo do tveganj za psihofizično zdravje, psihosomatske in somatoformne motnje. Z dolgotrajnim vztrajanjem v stanju neravnovesja tako tvegamo slabo počutje, zdravje in hkrati neučinkovitost.
Po drugi strani je dejstvo, da bolj kot smo učinkoviti, več časa nam ostane, ki ga lahko namenimo aktivnostim, ki krepijo dobro počutje, vendar ne na račun učinkovitosti. Ravnovesje med obema pojmoma je zato izrednega pomena, omogoča pa ga naša psihološka fleksibilnost in odpornost.
VERTIKALNI & HORIZONTALNI RAZVOJ
V okviru krepitve psihološke fleksibilnosti v ACT Centru spodbujamo vertikalni in horizontalni razvoj posameznikov/organizacij.
VERTIKALNI RAZVOJ
-
osebnostni vpogled v lastne prednosti in slabosti,
-
samo-aktualizacija,
-
krepitev motivacije,
-
razvoj pozornosti - osredotočenosti (čuječnosti) - osredotočenost na aktivnosti v smeri lastnih vrednot (smisel),
-
sočutje do sebe/drugih,
-
odpornost - strategije obvladovanja stresa, strahu, težkih situacij in samoregulacija,
-
odprtost & sprejemanje,
-
avtonomnost, pristnost, avtentičnost,
-
odnosi in razmerja, čustvena inteligenca,
-
itd.
Vrednote: smisel, zadovoljstvo, optimizem, motiviranost, vitalnost, pristnost, psihofizično zdravje, sreča, ipd.
Cilj: osvoboditev iz ujetosti v težke in »lepljive« misli, čustva, občutke in spomine & novo vedenje v smeri lastnih vrednot
HORIZONTALNI RAZVOJ
-
razvoj operativnih spretnosti »soft skills«,
-
samo-učinkovitostjo, timska/organizacijska učinkovitost,
-
ciljna usmerjenost,
-
sposobnost obvladovanja tveganj,
-
veščine komuniciranja,
-
inovativnost,
-
discipliniranost,
-
soočanje z obremenitvami,
-
itd.
Vrednote: prispevanje, kooperativnost in sodelovanje, kolegialnost, disciplina in urejenost, zanesljivost in odgovornost, strokovnost
Cilj: prenehati delati tisto, kar NE deluje
HORIZONTALNI IN VERTIKALNI RAZVOJ: večja učinkovitost ob hkratnem boljšem počutju